Karitas
Ljubezen do bližnjega je merilo prave in iskrene ljubezni do Boga. V razmerah zdomstva in izseljenstva, kjer je človek še bolj izpostavljen preizkušnjam v osebnem duhovnem razvoju in napredovanju, je treba še posebej pozorno nositi medsebojno skrb za dobro bližnjega. Ta
naloga se uresničuje mngokrat na zelo osebni ravni, kjer si ljudje pomagamo med seboj zaradi sorodstva, prijateljstva, in drugih naravnih vezi. Kljub temu vedno ostajajo ubogi med nami, vedno znova je treba z veliko pozornostjo iskati ljudi, ki trpijo in so v svoji preizkušnji ostali sami.
To je še prav posebej konkretna in stvarna naloga za voditelje župnijske skupnosti in za vse občestvo, za vsakega farana. Dobrodelnosti se ne da predpisati, lahko pa se med seboj spodbujamo k večji zavzetosti za bližnjega v stiski in še posebej za skupne, organizirane dejavnosti, ki jih sprejmemo in skušamo uresničiti kot slovenska župnijska skupnost.